Zakaj izbrati ogrevanje na pelete

Zaradi vse višjih cen kurilnega olja in plina mnogi razmišljamo, kako znižati stroške ogrevanja, ena izmed rešitev pa so peči na pelete.

V Sloveniji imamo dovolj lesa, ki je primeren obnovljiv vir energije. Razvoj kurišč v zadnjem obdobju je omogočil, da kurimo z lesom praktično tako udobno, kot s kurilnim oljem ali plinom.

Za individualna kurišča, kamine, peči in kotle individualnih hiš, je najprimernejše kurjenje na lesne pelete, peč pa lahko kupite v podjetju Tersus.

Cena kurjenja s peleti je z upoštevanjem kurilne vrednosti v primerjavi s kurilnim oljem in plinom do 50 % nižja. Investicija se tako, odvisno v kaj investiramo, povrne že v enem letu ali dveh.

Centralno ogrevanje s pečmi na fosilna goriva vse bolj izpodrivajo peči na obnovljiva goriva. Pomen ponovno dobivajo peči na drva, z razvojem tehnologije pa tudi drva zamenjujejo lesni sekanci in peleti.

Obstajajo različne vrste peletov. Naredimo jih lahko iz vseh vrst biomase – bukovega ali smrekovega lesa oziroma lubja, lupin sončničnih semen, žitne slame. Tisti iz iglavcev imajo morda še najvišjo kurilno vrednost, a je razlika v primerjavi z drugimi le nekaj odstotna. Resne težave torej ne nastanejo zaradi slabih peletov, temveč zaradi slabih gorilnikov. Veliko gorilnikov je zelo občutljivih in optimalno delujejo le z zelo ozko skupino peletov, pri čemer je zanimivo, da to sploh ni povezano z njihovo ceno.

Vsak pelet po gorenju pusti pepel, količina tega pa je odvisna od čistoče biomase in njene strukture. Biomasa hitrorastočih lesov ali slame pusti malo več pepela, druga manj. Problematične so snovi zraven lesa. Za primer vzemimo smreko, ki je hitrorastoč les in ima grobo, robato lubje. Ob izvleku iz gozda se lubja oprimeta blato in pesek, ki na koncu prav tako končata v peletih, in vse po gorenju ostane v pepelu. Vseeno pa so to še vedno naravne snovi, problem se pojavi pri proizvajalcih, ki dodajajo umetne aditive. Pri poceni bosanskih peletih in občasno tudi pri nekaterih slovenskih proizvajalcih opažamo dodajanje odpadnega olja kot veziva. Druga skrajnost so dragi avstrijski peleti bele barve, saj jim med izdelavo dodajo koruzni škrob. Stiskanje je lažje, pa tudi bela barva zna koga prepričati. Kaj pa posledice, ki jih takšne in drugačne primesi puščajo na gorilniku?

Biomasa pač ni plin, kjer bi bilo edino opravilo plačevanje računa. Z biomaso si vezan na občasno delo – polnjenje zalogovnika, čiščenje pepela. Obstajajo tudi drage peči z avtomatskimi podajalniki in čistilniki, a to so specializirane zadeve, ki stanejo tudi do petnajst tisoč evrov. Našega podjetja nekako ne prepoznamo v prodaji takšnih sistemov, ki v bistvu izničijo vso racionalnost ogrevanja na pelete.

Biomasa je edini resen obnovljivi energent, ki ga ima Slovenija. Naša država je izjemno poraščena, skoraj 60 odstotkov je prekriva gozd, biomaso pa zagotavljajo tudi druge površine. Po nekaterih ocenah imamo letno na razpolago kar milijon ton biomase, ki je niti približno ne izkoristimo.