Žalovanje in duhovi

Žalovanje je sila neprijetno, s tem psihičnim stanjem se spopadamo ob izgubah ljubljenih oseb. Smrt v določenem trenutku čaka prav vsakogar in z žalovanje se boste spopadli tudi vi, če se do sedaj še niste. Nekateri žalujejo tako, da se zaprejo sami vase, spet drugi doživljajo izbruhi jeze. Vsa čustvena stanja, ki ste jih deležni med žalovanjem so popolnoma sprejemljiva, če le ne trajajo predolgo. Svetujem vam, da se ne zapirate sami vase, saj taka čustva prej ali slej privrejo na dan in običajno če so potlačena, na dan privrejo še toliko hujša. Obrnite se na katero skupino za samopomoč ali pa koga izmed bližnjih, iskren pogovor vedno pomaga. Prej ali slej se boste z izgubo morali sprijazniti in prej, ko se boste lažje bo za vas. Življenje bo v nekem trenutku moralo teči dalje.

Ko smo že pri smrti pa lahko namenimo nekaj besed še duhovom. Ali duhovi obstajajo ali ne vam težko odgovorim, dejstvo pa je, da ne kateri občutijo več stvari kot ostali. Duhovi vsekakor niso take prikazni, kot nam jih postrežejo v filmih na televiziji. Vsekakor so v filmih duhovi prikazani veliko bolj strašno kot v resnici. Gre za energije ljudi, ki so bili prisotni na zemlji in tisti z višjo stopnjo zavednosti lahko z njimi tudi komunicirajo, vsekakor ne gre za strašenje in podobno. Velikokrat gre za obisk ljubljenih oseb, ki ste jih izgubili, pridejo pa vam povedati, da vas imajo radi. Če se vam zdi, da vas duhovi strašijo, je to bolj projekcija vaših lastnih strahov, kot pa kaj drugega. Kaj več o duhovih pa v katerem drugem članku.